Ob ustanovitvi Fundacije Coronini Cronberg je bil le del obsežnega premoženja podvržen varstvenemu ukrepu Ministrstva za kulturno dediščino in okolje v skladu z zakoni št. 364/1909 in št. 1089/1939, postopek, ki je bil – med drugim – izveden v več fazah v letih 1922, 1923, 1951 in 1988, dve leti pred smrtjo grofa Guglielma Coroninija.
Prenova prostorov, ki so bili do nedavnega namenjeni zasebnemu bivanju, v muzejske namene se kaže kot zapleten problem, ki zahteva nadzor pristojnega strokovnega organa, sposobnega zagotoviti upoštevanje vseh jamstev, nujnih za ohranjanje in varstvo celotnega zaščitenega premoženja. Vse to tudi ob upoštevanju dejstva, da ob smrti grofa Coroninija stanje vzdrževanja in ohranjenosti velikega dela nepremičnin ter zgodovinsko-umetniških dobrin ni bilo zadovoljivo.
Ministrstvo za kulturno dediščino in okolje je prek dela Inšpektorata za BAAPSAD v Furlaniji-Benečiji že od samega začetka zagotovilo obsežno in nenadomestljivo podporo, namenjeno pravilni oblikovanju smernic »Projekta Muzej«, ki ga je sprožila Fundacija Coronini. V tem smislu se je takoj izkazala kot temeljna in prednostna potreba po računalniški predkatalogizaciji (z karticami OA, D, N in S), vključno s fotografsko kampanjo (prvi primer v regiji), ki jo je nadzorni organ izvedel v skladu z navodili Centralnega inštituta za katalogizacijo in dokumentacijo v Rimu. V vseh teh letih je bilo sestavljenih več kot 8.000 kartic, ki predstavljajo znanstveno podlago za vsako dejavnost.
Poleg tega je bilo zahvaljujoč znatnemu in dolgoletnemu finančnemu prispevku ministrstva mogoče izvesti vrsto restavriranj umetniških del, ki so bila v slabem ohranitvenem stanju.
Tudi s pomočjo Ministrstva za kulturno dediščino in okolje je bilo mogoče nadaljevati z razkuževanjem in zatiranjem škodljivcev arhivskega in bibliografskega gradiva. To je omogočilo tudi predkatalogizacijo fonda, ki se je začela leta 1991 s pomočjo Avtonomne regije Furlanija-Julijska obala in se zaključila leta 2002 z dodatnim financiranjem s strani Fundacije Cassa di Risparmio di Gorizia, kar je omogočilo inventarizacijo tudi vseh novejših dokumentov (od štiridesetih let 20. stoletja do leta 1990). Dodatna sredstva ministrstva so omogočila zaključek inventarizacije knjižnega fonda, ki danes obsega več kot 22.000 knjig.
Poleg prispevka Ministrstva za kulturno dediščino in okolje je bil ključnega pomena tudi prispevek Avtonomne regije Furlanija-Julijska, ki je v preteklih letih ne le omogočila obnovo pomembnih umetniških del, temveč je predvsem leta 2001 odobrila sredstva, ki so omogočila arhitekturno obnovo celotnega kompleksa (konjušnice in palače). Prvi ukrepi so zadevali stavbo konjušnic, ki je bila preurejena v knjigarno in blagajno, s konferenčno dvorano, razstavnim prostorom in skladišči. Dela v palači, ki so trajala približno tri leta, so zajemala tako zunanjo strukturo z obnovo malte, barvanjem in restavriranjem okenskih okvirjev kot tudi notranjo strukturo s prilagoditvijo inštalacij predpisom EGS, ponovnim barvanjem ter restavriranjem lesenih in kamnitih talnih oblog. Po zaključku restavriranja junija 2006 je bila palača uradno odprta za javnost.
Od leta 1991 so bila številna umetniška dela restavrirana tudi zahvaljujoč velikodušnosti številnih zasebnih sponzorjev.
Finančna sredstva Fundacije Cassa di Risparmio di Gorizia so Fundaciji Coronini omogočila izdajo knjižne zbirke, posvečene »Zbirkam«, ter letno načrtovanje restavratorskih posegov, ki so zajeli številna umetniška dela; poleg zbirke orožja (belega in strelnega orožja) ter zbirke srebrnega namiznega pribora in jedilnega pribora (več kot tisoč kosov) je bilo mogoče restavrirati številne predmete, med njimi pohištvo in slike. Tudi nekatere bančne ustanove so v preteklih letih finančno prispevale v podporo zbirkam Coronini: Cassarmarca iz Gorice in Credito Cooperativo Cassa Rurale ed Artigiana iz Lucinica, Farre in Caprive, prav tako pa so svojo solidarnost do Fundacije Coronini ob številnih priložnostih izkazala nekatera mestna združenja, kot sta Lions Club Gorizia Host, Rotary Club Gorizia in Lions Club Maria Theresia Gorizia, ne smemo pa pozabiti niti dragocenih prispevkov, ki so jih v letih 2016–2018 izvedli študenti Laboratorija za restavriranje lesa na UTE v Gorici, ter tistih, ki jih je financiral projekt »Il panettone del conte«, ki ga je spodbudila slaščičarna L'Oca Golosa iz Gorice.
Nazadnje so Mestni muzeji v Trstu brezplačno zagotovili svoje strokovnjake za restavriranje osemnajstih od petindvajsetih pahljač, ki sestavljajo zbirko Coronini.
