banner sito

Razstave in dogodki

Razstave in dogodki

Filtriraj po

Razstave Dogodki
Novo iskanje

I Borbone di Francia in esilio a Gorizia.

Ricordi e immagini dell’esilio

21 oktobra 1836 se je Gorica nenadoma znašla v središču evropskih kronik: francoski kralj Karel X. Burbonski, ki je bil po revoluciji leta 1830 v izgnanstvu, je prispel v mesto s svojim dvorom. Le nekaj dni kasneje, 6. novembra, je kralj, ki se je naselil v palači Coronini, umrl za kolero in bil pokopan v bližnjem samostanu Kostanjevica.

Kljub njegovi smrti se je kraljeva družina odločila ostati v Gorici. Njegov sin Ludvik Anton, vojvoda Angoulêmski, njegova žena Marija Terezija Šarlota – edina preživela hči Ludvika XVI. in Marije A

21 oktobra 1836 se je Gorica nenadoma znašla v središču evropskih kronik: francoski kralj Karel X. Burbonski, ki je bil po revoluciji leta 1830 v izgnanstvu, je prispel v mesto s svojim dvorom. Le nekaj dni kasneje, 6. novembra, je kralj, ki se je naselil v palači Coronini, umrl za kolero in bil pokopan v bližnjem samostanu Kostanjevica.

Kljub njegovi smrti se je kraljeva družina odločila ostati v Gorici. Njegov sin Ludvik Anton, vojvoda Angoulêmski, njegova žena Marija Terezija Šarlota – edina preživela hči Ludvika XVI. in Marije Antoanete – ter njuna mlada nečaka Henrik, grof Chambordski, in Luiza Artojska, so skoraj deset let prebivali v palači Strassoldo, globoko vplivajoč na družbeno in kulturno življenje mesta.

Ob neprestanem prihodu potnikov in izgnancev, zvestih monarhiji, se je začelo pospešeno učenje francoščine, medtem ko je lokalno plemstvo, vključno z grofi Coronini, redno sodelovalo na večerjah in sprejemih, ki so jih zaznamovali dostojanstvo in skromnost, zelo oddaljena od bleščave Versaillesa.

Sčasoma je samostan Kostanjevica, preimenovan v »Saint-Denis izgnanstva«, postal grobišče celotne kraljeve družine, ki je izumrla leta 1883 s smrtjo Henrika, grofa Chambordskega. Tudi on, ki se je leta 1845 preselil v Frohsdorf blizu Dunaja, je ohranil močno vez z Gorico, kamor se je pogosto vračal in kjer so mu priredili izjemno slovesen pogreb.

Razstava preko slik, predmetov in dokumentov pripoveduje osebne zgodbe Karla X. in njegovih potomcev, razkrivajoč tudi njihovo bolj intimno in človeško plat: njihov značaj, čustvene vezi in hvaležnost do mesta, ki jih je sprejelo s spoštovanjem in diskretnostjo.

ntoanete – ter njuna mlada nečaka Henrik, grof Chambordski, in Luiza Artojska, so skoraj deset let prebivali v palači Strassoldo, globoko vplivajoč na družbeno in kulturno življenje mesta.

Ob neprestanem prihodu potnikov in izgnancev, zvestih monarhiji, se je začelo pospešeno učenje francoščine, medtem ko je lokalno plemstvo, vključno z grofi Coronini, redno sodelovalo na večerjah in sprejemih, ki so jih zaznamovali dostojanstvo in skromnost, zelo oddaljena od bleščave Versaillesa.

Sčasoma je samostan Kostanjevica, preimenovan v »Saint-Denis izgnanstva«, postal grobišče celotne kraljeve družine, ki je izumrla leta 1883 s smrtjo Henrika, grofa Chambordskega. Tudi on, ki se je leta 1845 preselil v Frohsdorf blizu Dunaja, je ohranil močno vez z Gorico, kamor se je pogosto vračal in kjer so mu priredili izjemno slovesen pogreb.

Razstava preko slik, predmetov in dokumentov pripoveduje osebne zgodbe Karla X. in njegovih potomcev, razkrivajoč tudi njihovo bolj intimno in človeško plat: njihov značaj, čustvene vezi in hvaležnost do mesta, ki jih je sprejelo s spoštovanjem in diskretnostjo.

Palazzo Coronini Cronberg

Dal 29 maggio 2025 al 25 gennaio 2026

Razstava

Cover

Francesco Caucig Goriziano 1755-1828

L'uomo, l'artista, il testimone di un'epoca

Il pittore neoclassico Francesco Caucig, professore all’Accademia di Vienna, è l’artista goriziano che nel corso del XIX secolo godette di maggiore fama presso i contemporanei. Della sua importanza era ben consapevole il conte Guglielmo Coronini Cronberg che, fin dagli anni Cinquanta del Novecento, si adoperò per farne riscoprire la personalità a lungo dimenticata e che nel 1962 acquistò dall’Accademia di belle arti di Vienna i trenta disegni che costituiscono il nucleo principale dell’esposizione.

Pratica all’epoca strettamente legata all’istruzione artistica promossa dalle accademie, il disegno occupò sempre un posto di primo piano nell’attività di Francesco Caucig: gli studi di nudo e di parti anatomiche, le copie dall’antico e dai grandi maestri del passato, obbligatori nel periodo di formazione che compì a Roma, le vedute e ai paesaggi, che costituiscono forse l’aspetto più originale e spontaneo della sua produzione, le dettagliate composizioni di argomento storico-mitologico, preparatorie per i suoi grandi dipinti a olio.

Dopo le ricerche portate avanti per oltre un cinquantennio dalla storica dell’arte slovena Ksenija Rozman, che ha sviscerato ogni singolo aspetto della sua produzione, poco sembrava possibile aggiungere alla conoscenza di Caucig. In realtà, nella ricostruzione della biografia e della carriera dell’artista, la mostra si sofferma su alcune importanti novità, come la pala della Visitazione, recuperata nel 2021 dopo che se ne erano perse le tracce durante la Prima guerra mondiale, e la lunga, intima amicizia con l’architetto Pietro Nobile, documentata da una raccolta di lettere inedite scritte dal pittore tra il 1808 e il 1818. Ricco di notizie e aneddoti personali questo carteggio fa emergere il lato umano di Caucig: il suo carattere goliardico e irriverente, ma anche lo sguardo acuto e disincantato rivolto ai grandi eventi storici di cui fu diretto testimone. Sono dunque le sue stesse parole a esprimere frustrazioni e delusioni professionali, a raccontare con toni drammatici le ultime fasi della parabola di Napoleone, a evocare con una punta di ironia i balli e gli sfarzosi ricevimenti organizzati a Vienna durante il Congresso.

Dal 2 giugno 2023 al 24 marzo 2024

Razstava

copertina Caucig1