Razstave in dogodki

21 oktobra 1836 se je Gorica nenadoma znašla v središču evropskih kronik: francoski kralj Karel X. Burbonski, ki je bil po revoluciji leta 1830 v izgnanstvu, je prispel v mesto s svojim dvorom. Le nekaj dni kasneje, 6. novembra, je kralj, ki se je naselil v palači Coronini, umrl za kolero in bil pokopan v bližnjem samostanu Kostanjevica.

Kljub njegovi smrti se je kraljeva družina odločila ostati v Gorici. Njegov sin Ludvik Anton, vojvoda Angoulêmski, njegova žena Marija Terezija Šarlota – edina preživela hči Ludvika XVI. in Marije A

21 oktobra 1836 se je Gorica nenadoma znašla v središču evropskih kronik: francoski kralj Karel X. Burbonski, ki je bil po revoluciji leta 1830 v izgnanstvu, je prispel v mesto s svojim dvorom. Le nekaj dni kasneje, 6. novembra, je kralj, ki se je naselil v palači Coronini, umrl za kolero in bil pokopan v bližnjem samostanu Kostanjevica.

Kljub njegovi smrti se je kraljeva družina odločila ostati v Gorici. Njegov sin Ludvik Anton, vojvoda Angoulêmski, njegova žena Marija Terezija Šarlota – edina preživela hči Ludvika XVI. in Marije Antoanete – ter njuna mlada nečaka Henrik, grof Chambordski, in Luiza Artojska, so skoraj deset let prebivali v palači Strassoldo, globoko vplivajoč na družbeno in kulturno življenje mesta.

Ob neprestanem prihodu potnikov in izgnancev, zvestih monarhiji, se je začelo pospešeno učenje francoščine, medtem ko je lokalno plemstvo, vključno z grofi Coronini, redno sodelovalo na večerjah in sprejemih, ki so jih zaznamovali dostojanstvo in skromnost, zelo oddaljena od bleščave Versaillesa.

Sčasoma je samostan Kostanjevica, preimenovan v »Saint-Denis izgnanstva«, postal grobišče celotne kraljeve družine, ki je izumrla leta 1883 s smrtjo Henrika, grofa Chambordskega. Tudi on, ki se je leta 1845 preselil v Frohsdorf blizu Dunaja, je ohranil močno vez z Gorico, kamor se je pogosto vračal in kjer so mu priredili izjemno slovesen pogreb.

Razstava preko slik, predmetov in dokumentov pripoveduje osebne zgodbe Karla X. in njegovih potomcev, razkrivajoč tudi njihovo bolj intimno in človeško plat: njihov značaj, čustvene vezi in hvaležnost do mesta, ki jih je sprejelo s spoštovanjem in diskretnostjo.

ntoanete – ter njuna mlada nečaka Henrik, grof Chambordski, in Luiza Artojska, so skoraj deset let prebivali v palači Strassoldo, globoko vplivajoč na družbeno in kulturno življenje mesta.

Ob neprestanem prihodu potnikov in izgnancev, zvestih monarhiji, se je začelo pospešeno učenje francoščine, medtem ko je lokalno plemstvo, vključno z grofi Coronini, redno sodelovalo na večerjah in sprejemih, ki so jih zaznamovali dostojanstvo in skromnost, zelo oddaljena od bleščave Versaillesa.

Sčasoma je samostan Kostanjevica, preimenovan v »Saint-Denis izgnanstva«, postal grobišče celotne kraljeve družine, ki je izumrla leta 1883 s smrtjo Henrika, grofa Chambordskega. Tudi on, ki se je leta 1845 preselil v Frohsdorf blizu Dunaja, je ohranil močno vez z Gorico, kamor se je pogosto vračal in kjer so mu priredili izjemno slovesen pogreb.

Razstava preko slik, predmetov in dokumentov pripoveduje osebne zgodbe Karla X. in njegovih potomcev, razkrivajoč tudi njihovo bolj intimno in človeško plat: njihov značaj, čustvene vezi in hvaležnost do mesta, ki jih je sprejelo s spoštovanjem in diskretnostjo.