Palača Coronini, zgrajena med letoma 1593 in 1598 po želji Carla Zengrafa, sekretarja pokrajinskih držav, ki ga je v plemstvo povzdignil nadvojvoda Ferdinand, je takrat stala na obrobju Gorice, na območju, ki je bilo skozi stoletja znano kot »Grafenberg«. Projekt, ki ga pripisujejo vojaškemu arhitektu Giuliu Cesareju Baldigari, je prevzemal stroge značilnosti utrjene hiše, bolj kot značilnosti elegantnih beneških vil.
Leta 1614, ko se je rod Zengraf izumrl, je kompleks prešel v last grofov Strassoldo, ki so stavbo preuredili v plemiško rezidenco in ji dali videz, podoben današnjemu. Leta 1643 je bila zgrajena plemiška kapela, povezana s palačo z dvojno ložo; v naslednjih stoletjih so bile dodane konjušnice in druge pomožne stavbe.
7. oktobra 1820 je grof Michele Coronini Cronberg kupil posestvo Grafenberg in začel obsežna dela za širitev in prenovo. Leta 1836 je palača gostila francoskega kralja v izgnanstvu Karla X. iz dinastije Bourbon, ki je tam umrl nekaj tednov po prihodu v Gorico.
Konec 19. stoletja je Alfredo Coronini okoliška zemljišča preoblikoval v velik park v angleškem slogu, ki so ga krasile kipe in dekorativni arhitekturni elementi. Med prvo in drugo svetovno vojno je kompleks utrpel škodo in so ga zasedle vojske ter vojaška poveljstva. Šele v prvih letih petdesetih let 20. stoletja so se Coronini ponovno za stalno naselili v njem.
Da bi preprečili razpršitev družinskega premoženja, sta se zadnja potomca rodu, grof Guglielmo Coronini Cronberg in njegova sestra Nicoletta, odločila, da bodo rezidenco namenili za muzej in jo zaupali fundaciji. Po Guglielmovi smrti leta 1990 so se njegove želje v celoti uresničile z ustanovitvijo Fundacije Palazzo Coronini Cronberg.
